Program

GLAS ZA RAZUM

SG Lista za mesto in vas je neodvisna in nestrankarska lista, ki že vrsto let zagovarja razvoj Slovenj Gradca na podlagi razumnih, strokovno utemeljenih in dolgoročno vzdržnih odločitev.

Želimo občino, ki se razvija, vendar pri tem racionalno uporablja prostor in javni denar. Mesto, v katerem je mogoče dostopno bivati, se varno gibati in kakovostno preživljati prosti čas. Podeželje, na katerem imajo kmetije možnosti za razvoj in kjer imajo prebivalci dostop do sodobne infrastrukture in storitev.

Naše vodilo ostaja preprosto: razvoj da - vendar z razumom.

Za celotno občino

Odgovorno upravljanje, pomembne prometne povezave in infrastruktura, ki služijo vsem prebivalcem.

1. Ulice, kanalizacija in zaščita pred poplavami

• Več sredstev za sistematično obnovo ulic in kanalizacijskega omrežja.
• Boljše upravljanje meteornih voda. Pri vsaki večji rekonstrukciji preverimo odvajanje in zadrževanje padavinske vode.
• Spodbujanje zbiralnikov deževnice, ki omogočajo ponovno uporabo vode ter zadrževanje dela padavinskih voda.
• Več ponikanja in prepustnih površin, kjer razmere to omogočajo.
• Nova ureditev ne sme problema poplavljanja samo prenesti na drugo območje.

2. »Odkopaj enkrat« – usklajena prenova infrastrukture

Ko ulico enkrat odpremo, moramo poseg izkoristiti za potrebe naslednjih desetletij.

• Ob obnovi kanalizacije ali vodovoda hkrati preverimo električno, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.
• Dograditev optičnega omrežja. Ob rekonstrukcijah zagotavljamo kabelsko kanalizacijo tudi tam, kjer bo optika položena pozneje.
• Električno omrežje za prihodnost. Omrežje je treba krepiti za potrebe toplotnih črpalk, individualnih sončnih elektrarn, hranilnikov energije ter domačih in javnih polnilnic za električna vozila.
• Občina, komunala, elektrodistributer in telekomunikacijski operaterji morajo investicije usklajevati že v fazi projektiranja, da iste ulice ne razkopavamo večkrat.

3. Tretja razvojna os – razvojna priložnost, ki jo moramo dobro izkoristiti

Tretjo razvojno os podpiramo kot eno ključnih razvojnih povezav Koroške. Projekt mora dolgoročno razbremeniti Slovenj Gradec in okoliška naselja, hkrati pa čim manj posegati v prostor in kakovost življenja. Čeprav je državni prostorski načrt že sprejet, je treba v nadaljnjih fazah izkoristiti vse strokovno in pravno izvedljive možnosti za izboljšanje načrtovanih rešitev.

• Hitra cesta naj prevzame čim več tranzitnega in regionalnega prometa.
• Promet načrtujmo na podlagi končnega omrežja. Pri prihodnjih odločitvah je treba upoštevati nadaljevanje tretje razvojne osi proti Dravogradu in Holmcu ter spremljati dejanske prometne tokove.
• Ukinitev priključka Slovenj Gradec–sever na območju Pameč–Trobelj. Zavzemamo se za ponovno preveritev njegove potrebe glede na končno omrežje tretje razvojne osi in za njegovo ukinitev, če prometne analize ne izkažejo dolgoročne potrebe po tem priključku.
• Prestavitev načrtovanega bencinskega servisa iz Pameč–Trobelj. Skupaj z ukinitvijo priključka Slovenj Gradec–sever se zavzemamo za prestavitev tam načrtovanega bencinskega servisa in spremljajočih parkirnih površin na primernejšo lokacijo ob priključku Podklanec v občini Dravograd, če prostorske, prometne in okoljske preveritve potrdijo izvedljivost takšne rešitve.
• Južno obvoznico presojajmo po njenem dejanskem učinku. Ne glede na različna stališča do njene gradnje mora biti osnovni cilj razbremenitev mesta in stanovanjskih naselij.
• Preprečimo povečanje tovornega prometa skozi Štibuh. Zaradi priključka hitre ceste v Podgorju je treba preprečiti nastanek nove tranzitne poti za težka tovorna vozila na relaciji Kotlje–Slovenj Gradec–Podgorje.
• Preveriti je treba pravne, tehnične in prometne možnosti omejevanja tranzitnega tovornega prometa preko priključka Podgorje oziroma posameznih povezav.
• Legen – preverimo možnosti dodatne zaščite. Državni prostorski načrt že predvideva 400-metrski pokriti vkop na Legnu. Zavzemamo se za strokovno preveritev njegovega morebitnega podaljšanja oziroma drugih izvedljivih rešitev, ki bi še bolje zaščitile prebivalce in ohranile povezanost prostora.
• Gmajna – zmanjšajmo vpliv načrtovanega posega. Na Gmajni je predviden približno 300-metrski pokriti vkop. Preveriti je treba možnosti dodatne zaščite, daljšega pokritega odseka ali drugih izvedbenih izboljšav, če bi te bistveno zmanjšale vplive na naselja, krajino in kmetijska zemljišča.
• Zaščita stanovanjskih območij ob morebitni južni obvoznici. Preveriti je treba pokrite vkope oziroma primerljivo učinkovite rešitve predvsem mimo Vranjeka ter stanovanjskih območij ob Strnadovi in Potočnikovi ulici.
• Zaščitni ukrepi morajo biti del investicije. Pokriti vkopi, protihrupna zaščita, zelene ureditve ter ponovno povezovanje lokalnih poti morajo biti sestavni del cestnega projekta.
• Manjše obremenitve tudi med gradnjo. Zahtevamo pravočasno načrtovanje gradbiščnih prevozov, varovanje lokalnih in šolskih poti ter spremljanje hrupa, prašenja in drugih vplivov na prebivalce.
• Sodelovanje prebivalcev pri izboljšavah. Občina naj skupaj z vaškimi skupnostmi, mestnimi četrtmi, državo, investitorjem in projektanti aktivno preverja predloge izboljšav ter javnosti jasno predstavi, katere spremembe so še izvedljive in katere bi zahtevale spremembo prostorskega načrta.

Tretjo razvojno os bomo gradili enkrat, njen vpliv na prostor pa bo ostal desetletja. Zato moramo vztrajati pri preverjanju možnosti za zmanjšanje negativnih vplivov in pri utemeljevanju potrebnosti posameznih priključkov ter spremljajočih objektov.

4. Enaka pravila pri posegih v prostor

Prostorska in gradbena pravila morajo veljati enako za posameznega občana, kmeta in velikega investitorja.

• Občina mora ob zaznanih nedovoljenih oziroma spornih gradnjah aktivno in pravočasno ukrepati v okviru svojih pristojnosti ter obveščati pristojne inšpekcijske organe.
• Preprečevati je treba ustvarjanje izvršenih dejstev, ki jim pozneje sledijo pritiski za spremembo prostorskih aktov in legalizacijo.
• Zagotoviti je treba preglednost pri priključevanju objektov na vodovod, kanalizacijo, občinske ceste in drugo javno infrastrukturo.
• Naknadne spremembe prostorskih aktov je treba presojati po enakih merilih, kot bi veljala, če objekt še ne bi bil zgrajen.

Enaka pravila morajo veljati za vse.

5. Racionalno in pregledno upravljanje javnega denarja

Vsaka nova občinska obveznost ima dolgoročne posledice za proračun. Pred sprejemanjem takšnih odločitev morajo občani poznati stroške in koristi.

• Pred prevzemanjem dodatnih državnih cest v občinsko upravljanje je treba izdelati finančno analizo dolgoročnih stroškov in koristi.
• Pri večjih investicijah morajo biti jasno predstavljeni ne samo stroški gradnje, ampak tudi prihodnji stroški vzdrževanja.
• Izredna državna in evropska sredstva moramo izkoristiti za dodatni razvoj, ne pa z njimi nepregledno nadomeščati redna občinska vlaganja.
• Proračun in njegova realizacija morata občanom omogočati preprost odgovor na vprašanje, koliko denarja je bilo za posamezen namen načrtovanega in koliko dejansko porabljenega.

6. Ponovno uvedimo participativni proračun

Občani najbolje poznajo potrebe svojega neposrednega okolja. Zato se zavzemamo za ponovno vzpostavitev participativnega proračuna, pri katerem občani sami predlagajo projekte in z glasovanjem odločijo, kateri bodo izvedeni.

Slovenj Gradec je takšen sistem že izvajal. Dobro prakso želimo ponovno vzpostaviti in jo razvijati naprej.

• V občinskem proračunu določimo jasen znesek, o porabi katerega neposredno odločajo občani.
• Sredstva primerno razporedimo med posamezna območja občine, da lahko sodelujejo mestne četrti in vaške skupnosti.
• Občani predlagajo konkretne in izvedljive projekte, po preveritvi izvedljivosti pa o njih glasujejo občani sami.
• Postopek mora biti preprost, pregleden in dostopen.
• Občina po vsakem ciklu javno predstavi izbrane projekte, njihove stroške in stanje izvedbe.

Participativni proračun ni nadomestilo za redno delo občine, mestnih četrti in vaških skupnosti. Je dodatna možnost, da občani neposredno odločajo o delu javnega denarja in uresničijo manjše projekte, pomembne za njihovo okolje.

Občanom ponovno omogočimo, da del občinskega proračuna neposredno soustvarjajo.

Mesto in mestne četrti

Stanovanja, parkiranje, mestno jedro, varne poti in kakovost bivanja.

7. Racionalna raba prostora in dostopna stanovanja

SG Lista že vrsto let zagovarja racionalno rabo prostora. Prostor je omejena dobrina, zato moramo pred poseganjem na nova zemljišča bolje izkoristiti površine in stavbe, ki jih že imamo. Mesto naj se razvija predvsem navznoter.

Slovenj Gradec je postal drag za bivanje. Cene stanovanj in zemljišč predvsem mladim vse težje omogočajo, da bi si dom ustvarili v domačem okolju. Stanovanjska politika mora zato postati ena pomembnejših razvojnih nalog občine.

• Prednost degradiranim in že pozidanim območjem. Nova stanovanja in druge mestne dejavnosti prednostno umeščamo na degradirane, opuščene in premalo izkoriščene površine.
• Razvoj mesta navznoter. Spodbujamo prenovo in ponovno uporabo praznih ali slabo izkoriščenih objektov ter preobrazbo primernih nekdanjih industrijskih in drugih degradiranih območij.
• Več javnih in dostopnih stanovanj. Aktivno je treba pridobivati državna, evropska in druga javna sredstva za gradnjo javnih najemnih in drugih dostopnih stanovanj.
• Prenova starejših stavb. Spodbude je treba usmerjati tudi v obnovo obstoječega stanovanjskega fonda in ponovno uporabo praznih stanovanjskih površin.
• Nadzidave večstanovanjskih stavb. Kjer konstrukcija in prostorske razmere to dopuščajo, je smiselno omogočiti nadzidavo dodatne etaže. Z ustvarjanjem novih stanovanj se lahko delno financirajo energetska prenova, dvigala in druge izboljšave stavbe.
• Dvigala v starejših blokih. Ob večjih prenovah in nadzidavah spodbujamo vgradnjo dvigal ter s tem izboljšujemo dostopnost starejšim in gibalno oviranim.
• Novogradnje s podzemnimi garažami. Nove večstanovanjske stavbe morajo praviloma zagotavljati parkiranje v podzemnih oziroma podkletenih garažah. Površine med stavbami naj bodo namenjene predvsem zelenju, otrokom in druženju.
• Dostopne parcele za mlade družine. Občina mora načrtno zagotavljati zemljišča za individualno stanovanjsko gradnjo ter del parcel ponuditi mladim družinam po dostopnih in jasno določenih pogojih.
• Višja starostna meja pri komunalnem prispevku. Starostno mejo za znižanje komunalnega prispevka za mlade oziroma mlade družine je treba prilagoditi današnjim življenjskim razmeram in jo dvigniti na najmanj 35 let.

8. Pravičnejše parkiranje v stanovanjskih naseljih

Cilj parkirne politike ni pobiranje parkirnin, ampak pravična uporaba omejenega javnega prostora.

• Vsaki stanovanjski enoti želimo omogočiti parkiranje vsaj enega vozila v bližini doma.
• Kjer je parkirnih mest premalo, uvedemo stanovanjske modre cone, pri katerih je dovolilnica za prvo vozilo brezplačna oziroma simbolično plačljiva.
• Cena dovolilnice za drugo in vsako naslednje vozilo naj progresivno narašča.
• Za dodatna in redkeje uporabljena vozila zagotovimo parkirišča nekoliko dlje od stanovanj.
• Posebej upoštevamo potrebe starejših, gibalno oviranih in drugih prebivalcev, ki bližino parkirnega mesta najbolj potrebujejo.

9. Varnejši in prometno manj obremenjen Štibuh

• Dograditev krožišča pri pokopališču. Novo trikrako krožišče je treba dopolniti s četrtim krakom za dostop do pokopališča ter avtobusnim postajališčem.
• Varnejša Podgorska cesta med pokopališčem in Namo. Predlagamo kolesarske oziroma večnamenske robne pasove na obeh straneh ter odstranitev sredinske črte, kjer prometnotehnični pogoji to omogočajo.
• Nova rešitev nepreglednega križišča pri zadrugi. Ker pripravljenega projekta zaradi težav s pridobitvijo potrebnih zemljišč ni mogoče izvesti, je treba pripraviti alternativno in izvedljivo rešitev.

10. Mestno jedro – manj tranzita, več prostora za ljudi

• Nadaljevanje urejanja sklenjenih kolesarskih povezav skozi mestno jedro;
• Umiritev prometa pri Konju z ustrezno zožitvijo vozišča in izmeničnim srečevanjem vozil;
• Izgradnja povezovalne ceste Nama–Adient, ki omogoči preusmerjanje dela motornega prometa;
• Peš in kolesarska povezava Nama–Adient kot sestavni del projekta;
• Ohranjanje dobre prometne dostopnosti in pretočnosti mesta ob hkratnem zmanjševanju nepotrebnih kratkih voženj z avtomobilom.

11. Primestni gozd Štibuh – prostor za rekreacijo

• Ureditev in povezovanje sprehajalnih poti;
• Dopolnitev obstoječega zunanjega fitnesa z rekreacijskimi postajami po vzoru nekdanjih trim stez;
• Sonaravna ureditev brez nepotrebne urbanizacije gozda;
• Počivališča in dobre povezave proti mestu ter stanovanjskim naseljem.

12. Zeleno mesto in kakovosten javni prostor

Mesto ne sme biti samo prostor stavb, cest in parkirišč. Zelenje in kakovosten javni prostor sta pomembna dela kakovosti bivanja.

• Čim več zelenih površin znotraj mesta;
• Več dreves in naravne sence ob ulicah, parkiriščih, igriščih in pešpoteh;
• Varni prostori za igro otrok, čim bolj ločeni od motornega prometa;
• Javni prostor za vse generacije s klopmi, senco, pitniki in možnostmi za druženje ter rekreacijo;
• Spodbujanje športnih, kulturnih in medgeneracijskih dejavnosti, ki povezujejo prebivalce mesta, mestnih četrti in vaških skupnosti;
• Varna in pokrita parkirišča za kolesa pri šolah, vrtcih, športnih in zdravstvenih objektih, javnih ustanovah, stanovanjskih naseljih in v mestnem jedru;
• Ozelenjevanje večjih parkirišč;
• Zelene povezave med parki, stanovanjskimi naselji, obvodnimi površinami in primestnim gozdom.

13. Privlačnejše in urejeno mestno jedro

• Program občinskega sofinanciranja obnove fasad in izložb.
• Celostna vizualna podoba mestnega jedra. V sodelovanju s stroko, lastniki in pristojnimi službami pripravimo smernice za fasade, izložbe, napise, izveske, gostinsko opremo in druge elemente javnega prostora.
• Celovita prenova ulic. Prenova ne pomeni samo novega tlaka. Hkrati urejamo infrastrukturo, odvodnjavanje, zelenje, drevesa, peš in kolesarske površine ter urbano opremo.

14. Pokopališče za prihodnje generacije

• Prenova dolgoročnega razvojnega načrta pokopališča glede na demografske projekcije in spreminjanje načinov pokopa.
• Sodobne oblike pokopa: žarni pokopi, žarna polja in zidovi, dostojen prostor za raztros pepela ter zelene oziroma ekološke oblike pokopa.
• Več zelenja, dreves, sence in počivališč.
• Boljša dostopnost za starejše in gibalno ovirane.
• Dostopne javne sanitarije, prilagojene tudi starejšim in gibalno oviranim obiskovalcem.
• Avtobusno postajališče neposredno ob pokopališču, povezano z dograditvijo četrtega kraka krožišča in prihodnjim sistemom lokalnih prevozov.

Pokopališče naj se dolgoročno razvija kot dostojen, zelen in dobro dostopen parkovni prostor, prilagojen potrebam prihodnjih generacij.

Vaške skupnosti in podeželje

Varovanje kmetijskih zemljišč, lokalna samooskrba in boljše povezave s kraji ter storitvami.

15. Podeželje in zaščita kmetijskih zemljišč

Podeželje je pomemben gospodarski, prehranski, krajinski in bivalni prostor občine.

• Varujmo kakovostna kmetijska zemljišča. Pred poseganjem na nova zemljišča prednostno izkoristimo degradirana in že pozidana območja.
• Pri večjih posegih upoštevajmo načelo najmanjše škode ter vpliv na zaokroženost kmetij in njihove razvojne možnosti.
• Aktivnim kmetijam omogočimo razvoj ter pri širjenju stanovanjskih območij preprečujmo konflikte, ki bi pozneje omejevali normalno kmetijsko dejavnost.
• Sodobna infrastruktura tudi na podeželju: urejene lokalne ceste, varne šolske poti in avtobusna postajališča, vodovod, optika, ustrezno električno omrežje ter boljša povezava z mestom in javnim prevozom.
• Spodbujajmo lokalno prehransko samooskrbo. Podpiramo domače kmetije, lokalno pridelavo hrane in kratke dobavne verige. Zavzemamo se za večjo uporabo lokalno pridelanih živil v vrtcih, šolah in drugih javnih ustanovah ter za povezovanje lokalnih pridelovalcev s potrošniki.

Varovanje kmetijskih zemljišč ni nasprotovanje razvoju. Razvoj pomeni, da prostor uporabljamo racionalno in najprej izkoristimo površine, ki smo jih že pozidali.

16. Povezan sistem javnega prevoza in mobilnosti

Slovenj Gradec ima pomembno prednost - je kompaktno in pretočno mesto kratkih razdalj. Znotraj mesta je večina ciljev dosegljiva z avtomobilom v nekaj minutah, številne poti pa lahko opravimo peš v približno 10 do 15 minutah. To prednost moramo ohraniti in nadgraditi.

• Vzpostavitev sistema po vzoru FURa Radlje, ki povezuje različne oblike lokalnih prevozov.
• Šolski prevozi kot del širšega sistema. Vozila naj se zunaj časa šolskih voženj uporabljajo tudi za druge potrebe občanov.
• Prevozi otrok na popoldanske dejavnosti: šport, glasbena šola, kultura in druge dejavnosti.
• Prevozi starejših in oseb z omejeno mobilnostjo do zdravstvenih ustanov, trgovin in javnih storitev.
• SG mobilc vključimo v skupen sistem, ki je za uporabnika čim bolj preprost.
• Mobilnost tudi za podeželje. Prevoz na klic je posebej primeren za kraje, kjer klasične avtobusne povezave niso dovolj pogoste.
• Povezovanje z medkrajevnim prometom in postopni razvoj širšega medobčinskega sistema javnega potniškega prometa.
• Prestopne točke na vstopih v mesto. Avtomobil pustimo na robu mesta ter pot nadaljujemo s FURo, avtobusom, kolesom ali peš.
• Povezava s sistemom izposoje koles.

S tem lahko razbremenimo parkirišča v mestnem jedru, pri bolnišnici in drugih najbolj obremenjenih ciljih, ne da bi ljudem omejevali dostop do mesta.

Naše vodilo

Slovenj Gradec želimo razvijati navznoter, racionalno uporabljati prostor in varovati najboljša kmetijska zemljišča. Želimo več dostopnih stanovanj, zelenja in prostora za otroke ter kakovosten javni prostor. Mesto in podeželje želimo povezati s sodobnim javnim prevozom, kolesarskimi povezavami in prilagodljivimi prevozi.

Prometna infrastruktura mora razbremenjevati naselja in varovati ljudi. Javne investicije moramo načrtovati celovito in z mislijo na desetletja, ne le na en mandat. Prostorska pravila morajo veljati enako za vse, poraba javnega denarja pa mora biti razumljiva in preverljiva.

Razvoj da – vendar z razumom.