Za marsikoga, ki živi v Slovenj Gradcu, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Legnu, Pamečah, Trobljah ali na Gmajni, se bo načrtovana hitra cesta najprej pokazala kot gradbišče. Šele nato bo postala cesta. Vmes bodo leta prevozov, prahu, hrupa, začasnih obvozov in negotovosti. Prav to vmesno obdobje bo za življenje ob trasi odločilno. Zato se je treba o njem pogovoriti pravočasno in konkretno.
Hitra cesta ne bo umeščena v prazen prostor. Potekala bo mimo domov, kmetij, podjetij, poti, vodnih virov in naselij z vsakdanjim življenjem. Prostorski načrt vsebuje številne varovalne zahteve, vendar bo njihova vrednost odvisna od izvedbe. Če bo lokalna skupnost sodelovala zgodaj, zahtevala preverljive podatke in ob ugotovljenih vplivih vztrajala pri dopolnitvi ukrepov, bo umestitev ceste manj boleča.
To ni nasprotovanje razvoju. To je skrb za ljudi, ki bodo ob cesti živeli.
Podlaga za ta zapis je v letošnjem letu sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Slovenj Gradec – jug do Dravograda z obvoznicami. Besedilo opisuje potek trase in pogoje za izvedbo. V njej še ni določeno, kdaj se bo gradnja na posamezni lokaciji sploh začela in koliko časa bo trajala. Zato ta članek ne napoveduje datumov, ampak zgolj opozarja na tisto, kar bo treba urediti, preden se bodo stroji pojavili na terenu.
Gradnja se ne bo zgodila samo na trasi hitre ceste
Načrt predvideva izgradnjo štiripasovne ceste ter priključka Slovenj Gradec – jug in Slovenj Gradec – sever. Poleg tega so predvideni bencinski servis pri severnem priključku, vzdrževalna baza Podgorje, predor Gradišče, pokriti vkop Legen, most čez Mislinjo ter številne prestavitve cest, komunalnih vodov in vodotokov. Na prvi pogled gre za objekte ob cesti. V resnici pa gre za posege, ki bodo za več let spremenili vsakdanje poti in navade celotnega območja.
Za prebivalce je pomembno, da vpliv ni omejen samo na zemljišča, po katerih bo potekala cesta. Gradnja potrebuje dostopne poti, delovne površine in prevoze izkopanega materiala. Nekatere obstoječe prometne povezave bodo prekinjene in nadomeščene z novimi. V načrtu je za celoten obravnavani odsek predvidenih okvirno dva milijona kubičnih metrov presežka izkopa. Ta številka sama še ne pove, koliko tovornih voženj bo potekalo skozi posamezno naselje, jasno pa kaže, zakaj mora biti organizacija gradbiščnega prometa znana pred začetkom del in ne šele po prvih zastojih in pritožbah.
Posebej občutljiva so območja goste poselitve ob gradbišču. Predloženi načrt med kraji, kjer bo treba protiprašne ukrepe izvajati še posebej redno in učinkovito, izrecno navaja Šmartno pri Slovenj Gradcu, Legen, Legensko in Pohorsko cesto v Slovenj Gradcu, Gradišče, Troblje, Pameče in Gmajno.
Kdaj bo gradbišče pred vašo hišo?
Državni prostorski načrt dopušča, da se posamezni deli ceste, priključki, objekti in prestavitve infrastrukture gradijo ločeno ali sočasno. Etapnost naj bi bila natančneje določena v posebnem elaboratu, ki bo del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prav zato splošen podatek o »začetku gradnje« za prebivalce ne bo zadostoval.
Vsako gospodinjstvo potrebuje odgovore zase: Kdaj se bo delalo v njegovi bližini? Katere poti se bodo zaprle? Kje bodo obvozi? Kako bo potekal dostop do hiše, njive ali delavnice? Občina in krajevne skupnosti bi zato morale zahtevati javno časovnico po deloviščih, ki se bo sproti dopolnjevala. Le tako se bodo ljudje lahko pripravili, namesto da bodo spremembe sprejemali sproti in pod pritiskom.
Določena splošna pravila za gradnjo že obstajajo. Gradbiščni promet lahko praviloma poteka med 6. in 18. uro. Intenzivna dela z izrazitimi impulznimi vplivi v bližini stavb so predvidena med 8. in 16. uro. Ta dva termina sta pomembna, vendar veljata le, če se dosledno upoštevata. Splošna pravila namreč ne nadomeščajo natančnega razporeda del za vsako lokacijo posebej, zato bo spoštovanje pravil mogoče preveriti le, če bodo prebivalci tudi v praksi vedeli, kaj se na posameznem delovišču izvaja.
Dom ni samo številka na seznamu rušitev
Med najbolj občutljivimi točkami načrta so predvidene odstranitve objektov. Na obravnavanem območju načrt navaja odstranitve številnih stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Legnu, Gradišču, Trobljah in na Gmajni.
Za prizadete ljudi rušitev ni zgolj tehnična priprava zemljišča, kot to izhaja iz načrta. Pomeni izgubo doma, utečenih poti, vrta, prostora za dejavnost in vezi z okoljem. Enako pomembno je vprašanje preostanka parcele: ali bo po posegu še uporabna, dostopna in primerna za dosedanjo rabo? Načrt investitorju nalaga, da odkup zemljišč in odstranjenih objektov rešuje ob upoštevanju funkcionalnosti preostanka zemljišč, različnih možnosti rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi.
Lokalna skupnost ne more ublažiti posledic izgube nepremičnine ali namesto lastnika izbrati rešitve, lahko pa naredi precej več, kot da zgolj pasivno spremlja postopke odkupa. Ljudje, ki bodo zaradi javnega interesa izgubili dom, ga niso izgubili po svoji krivdi. Marsikdo ga je gradil vse življenje. Zato je utemeljeno pričakovati, da občina prizadetim ne bo le posredovala informacij, temveč jim bo tudi konkretno pomagala. Podobno so nekatere slovenske občine pomagale lastnikom, katerih hiše je bilo treba odstraniti zaradi poplavne ogroženosti. Takšna pomoč lahko pomeni svetovanje, pomoč pri iskanju nadomestnega doma ali druge ukrepe, prilagojene posameznemu gospodinjstvu. Javni interes ne sme ostati le razlog za rušitev. Biti mora tudi razlog, da skupnost poskrbi za ljudi, ki bodo zaradi njega ostali brez doma.
Prah, hrup in tresljaji bodo postali vsakdan, ne zgolj izjema
Med gradnjo bosta najpogosteje prisotna prah in hrup. Načrt predvideva prekrivanje materiala, vlaženje površin, zaščito pred vetrom ter čiščenje gradbiščnih in prevoznih poti. Hitrost vozil na notranjih poteh gradbišča je omejena na 10 km/h. V neugodnih razmerah je treba dela z materiali, ki se prašijo, omejiti ali prekiniti. Vse to so trenutno na papirju predpisani ukrepi, njihova učinkovitost pa se bo dejansko pokazala na oknih, vrtovih in pljučih ljudi.
Zato je pomembna določba o delcih PM10. Če prebivalci opozorijo na povečano onesnaženost, je treba nemudoma vzpostaviti dodatna merilna mesta in po potrebi dodatne zaščitne ograje. Pritožba ne sme dobiti splošnega odgovora. Prizadeti mora vedeti, komu jo pošlje, kdo opravi ogled, kje bodo objavljene meritve in kakšen ukrep bo sledil. Samo takšen postopek ustvarja zaupanje.
Po izgradnji bo glavno vprašanje, kakšen hrup bo dosegal domove. Načrt predvideva protihrupno obrabno plast vozišča ter ograje na izbranih delih trase. Njihov obseg naj bi se ponovno preveril pri pripravi projektne dokumentacije. Za naselje Troblje je za ukrep pasivne protihrupne zaščite posebej navedena zgolj ena stanovanjska stavba, načrt pa predvideva rezervacije prostora za morebitne poznejše ograje še na nekaterih drugih območjih. Žal pa omemba rezervacije prostora v načrtu v praksi še ne pomeni postavljene ograje. Lokalna skupnost mora zato zahtevati jasne prikaze pričakovanega hrupa po naseljih, preverbo zaščite posameznih hiš in meritve po začetku obratovanja.
Pred začetkom del je treba popisati stanje objektov ob deloviščih in prevoznih poteh. Ta popis je podlaga za ugotavljanje morebitnih poškodb objektov zaradi tresljajev ali drugih negativnih vplivov. Ne sme zajeti le hiš ob bodoči cesti, temveč tudi objekte ob poteh gradbiščnega prometa. Kar ne bo evidentirano pred gradnjo, bo po njej težko dokazovati.
Kmetijska zemlja ni nadomestljiva zgolj z odškodnino
Cesta lahko kmetiji odvzame zemljo, jo razdeli na težje dostopne dele ali prekine pot do nje. Škodo lahko povzroči tudi začasna uporaba, če se tla zbijejo ali se rodovitna plast nepravilno shrani. Zato načrt zahteva omejitev gradbišča na najmanjšo potrebno površino, prepoved nenadzorovanih voženj po kmetijskih zemljiščih ter ohranitev ali nadomestitev dostopov med gradnjo in po njej.
Predloženi načrt zahteva omejitev gradbišča na čim manjšo površino, preprečevanje nenadzorovanih voženj po kmetijskih zemljiščih, ohranitev oziroma nadomestitev dostopov med gradnjo in po njej ter vrnitev začasno uporabljenih ali poškodovanih zemljišč v prvotno stanje. Dela z rodovitno zemljo morajo potekati pod strokovnim nadzorom. Za močno prizadeta kmetijska gospodarstva so pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja predvideni individualni sanacijski načrti, če trajno izgubijo najmanj pet odstotkov zemljišč v uporabi ali če prizadeta površina preseže en hektar zemljišča.
Obseg posega v kmetijska zemljišča je bil med načrtovanjem tega odseka večkrat izpostavljen. Odziv občanov in civilnih iniciativ je bil intenziven, ker cesta ne odvzema le posameznih parcel, temveč prekinja obdelovalne površine, ki jih kmetije uporabljajo kot celoto.
Posebej pereč ostaja pokriti vkop na Legenski planoti. Načrtovan je v dolžini 400 metrov, po projekciji pa del vkopa ostaja odprt. Prav ta odprti del je bil večkrat izpostavljen, ker posega v najboljša kmetijska zemljišča in v bivalno okolje krajanov Legna. Pokritje celotnega vkopa zato ni le oblikovno vprašanje, temveč je način, kako zmanjšati izgubo rodovitne zemlje in omiliti vpliv ceste na ljudi, ki bodo ob njej živeli. Državni prostorski načrt tega odziva na žalost ne upošteva, temveč določa zgolj ukrepe, ki so odgovor nanj: omejitev gradbišča, ohranitev dostopov, vrnitev začasno uporabljenih zemljišč v prvotno stanje in individualne sanacijske načrte za močno prizadeta gospodarstva.
Za lokalno skupnost je tako ključno, da se dostopi in uporabnost preostalih zemljišč preverijo na terenu skupaj z uporabniki. Črta na načrtu ne pokaže vedno, ali lahko po novi poti tudi dejansko pelje kmetijski stroj, ali je zemljišče zaradi degradacije, ki je posledica posega v prostor, še vedno mogoče obdelovati ter kako bo vse skupaj dejansko potekalo med posameznimi etapami gradnje.
Voda kaznuje vsako napako
Načrt vključuje posege v vodotoke, odvodnjavanje ceste in protipoplavne ureditve. Voda s cestišča naj bi se zbirala v zaprtem sistemu ter odvajala skozi objekte za zadrževanje in čiščenje. Načrt določa tudi ukrepe proti onesnaženju voda in tal z gorivi, olji, gradbenimi materiali ter odpadnimi vodami.
Za prebivalce je odločilno, kako bo to delovalo v praksi. Obstoječe stanje vodnih virov in zemljišč je treba dokumentirati pred posegi. Med gradnjo je treba spremembe spremljati. Ob razlitju ali poslabšanju kakovosti vode je treba ukrepati takoj. Načrt navaja, da so na vplivnem območju podeljene vodne pravice in predvideva dodatne raziskave ter dogovor z imetniki. To vprašanje zahteva neposredne pogovore z ljudmi, katerih oskrba z vodo bi lahko bila prizadeta.
Posebno pozornost zahteva priključek Slovenj Gradec – sever pri Trobljah. Tam cesta prečka dolino reke Mislinje, predvideni pa so tudi bencinski servis, krožišči in obsežne ureditve vodotoka. Regulacija reke Mislinje ter dodatni posegi v prostor naj bi na tem območju vzpostavili veliko poplavno območje. To ne bo le tehnična rešitev za odvodnjavanje ceste, ampak bo spremenilo tudi vodni režim v neposredni bližini naselij Pameče in Troblje. Prebivalci obeh naselij zato upravičeno pričakujejo, da bodo pred začetkom gradnje dobili jasen prikaz, kakšen vpliv bo imelo poplavno območje na kakovost življenja v obeh naseljih, do kam bo voda segala ob visokih poplavah, katera zemljišča in objekti bodo prizadeti ter kateri ukrepi bodo preprečili, da bi nova ureditev poslabšala njihovo poplavno varnost. Vodovarstveni ukrepi ne smejo zaščititi le ceste, temveč tudi ljudi, ki bodo ostali ob njej.
Podobno velja za poplavno varnost. Načrt določa, da se poplavna ogroženost zaradi gradnje ne sme povečati. Lokalna skupnost mora zato posebej spremljati začasne nasipe, odlaganje izkopov, preusmeritve odtoka in stanje odvodnih poti med gradnjo. Začasna ureditev lahko namreč negativno vpliva na sosednje parcele že med neposrednim izvajanjem del pri izgradnji ceste.
Kaj lahko stori lokalna skupnost, preden bo prepozno
Izkušnje pri velikih gradnjah kažejo, da splošne zahteve v prostorskem načrtu same po sebi ne zagotovijo mirnega poteka del. Učinkovito ga zagotovi šele vsakodnevni nadzor. Občina, krajevne skupnosti in investitor bi morali pred začetkom gradnje javno uskladiti najmanj naslednje točke:
- Načrt gradnje po lokacijah: predvidene etape, zapore, obvoze, delovni čas in kontaktno osebo za vsako delovišče.
- Načrt gradbiščnega prometa: poti tovornih vozil, predvideno obremenitev lokalnih cest, način čiščenja vozišč ter ukrepe za varnost pešcev in kolesarjev.
- Popis začetnega stanja: dokumentiranje stavb, lokalnih cest, poti, zemljišč in vodnih virov pred posegi, da bo pozneje mogoče ugotavljati spremembe in škodo.
- Obravnavo prizadetih nepremičnin: individualne prikaze posegov, preverbo uporabnosti preostanka zemljišč ter pravočasne dogovore o dostopih in nadomestnih rešitvah.
- Javni pregled meritev: razumljivo objavo rezultatov spremljanja hrupa, delcev, tresljajev in stanja voda, z navedbo merilnih mest ter sprejetih ukrepov.
- Postopek za pritožbe: enoten naslov za prijave, evidentiranje vsake prijave, ogled na kraju samem, odgovor prizadetim in javne informacije o izvedenih ukrepih.
Izpostavljeni problemi pa zahtevajo še več kot le zgolj splošen nadzor. Lokalna skupnost mora za posamezna območja zahtevati tudi konkretne rešitve, preden se pričnejo dela.
- Pomoč ljudem, ki izgubijo dom: občina naj prizadetim gospodinjstvom poleg informacij o odkupu zagotovi svetovanje, pomoč pri iskanju nadomestnega doma in druge ukrepe, prilagojene posameznemu primeru. Javni interes ne sme ostati le razlog za rušitev.
- Pokriti vkop na Legenski planoti: občina naj zahteva preveritev možnosti, da se pokrije celoten vkop. Odprt del namreč posega v najboljša kmetijska zemljišča in v bivalno okolje Legna.
- Poplavna varnost pri Trobljah: pred začetkom del naj prebivalci Pameč in Trobelj dobijo projekcijo, ki bo pokazala, kako bo vzpostavitev poplavnega območja vplivala na kakovost življenja v obeh naseljih, do kod bo dejansko segala voda ob poplavah, katera zemljišča in objekti bodo prizadeti ter kateri ukrepi bodo preprečili poslabšanje. Enako velja za začasne nasipe in preusmeritve odtoka med gradnjo.
- Hrup, tresljaji in tehnologija gradnje: rezervacija prostora za protihrupno ograjo še ni postavljena ograja. Občina naj zahteva prikaze hrupa po naseljih, preverbo zaščite posameznih hiš in meritve po začetku obratovanja.
Sprejeta Uredba določa, da so rezultati monitoringa javni in da mora investitor poskrbeti za dostopnost podatkov. Lokalna skupnost lahko vztraja, da so podatki objavljeni sproti in v obliki, ki jasno sporoča, kaj meritev pomeni za posamezno naselje. Prav tako lahko zahteva, da se popis stanja lokalnih cest in poti, ki jih bo prizadel gradbiščni promet, opravi pravočasno in v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Načrt predvideva tudi soglasje lokalne skupnosti k elaboratu organizacije gradbišča. To so orodja, s katerimi je mogoče učinkovito vplivati na potek del, ne le na njihove posledice.