Aktualno

Integriteta: direktorji javnih zavodov v mestnem svetu

Ali je zakonito, higiensko in moralno, da direktorji javnih zavodov kot mestni svetniki odločajo o financiranju in nadzoru lastnih zavodov?

Integriteta: direktorji javnih zavodov v mestnem svetu

Še ena aktualna dilema:

V iztekajočem se mandatu so v mestnem svetu MO Slovenj Gradec naloge svetnic opravljale kar tri direktorice pomembnejših javnih zavodov v Slovenj Gradcu (VVZ, MOCIS in Zdravstveni dom), sedaj se obeta, da se jim pridruži tudi ravnateljica še četrtega javnega zavoda (Prva OŠ Slovenj Gradec). Na kandidatni listi ene izmed strank (SD) nastopa tudi zunajzakonska partnerica direktorja še petega javnega zavoda v Slovenj Gradcu (JP Komunala). Kot kandidate za mestne svetnike pa je moč zaslediti še sorodnike aktualnega vodstva in zaposlenih na občini.

V Slovenjegraški listi za mesto in vas se izogibamo tovrstnemu kadrovanju in se sprašujemo, ali je takšno početje zakonito, higiensko in moralno?

Kandidatura je vsekakor zakonita in dopustna, in sama izvolitev tudi ne povzroči samodejne izgube mandata. Nihče torej ne more preprečiti kandidature in nihče ne izgubi mandata svetnika samodejno samo zato, ker vodi zavod. Toda opravljanje obeh funkcij hkrati je pravno nevzdržno z vidika integritete. Direktorji javnih oziroma občinskih zavodov kot občinski svetniki namreč odločajo o financiranju lastnih zavodov, o soglasju k lastnemu imenovanju in o poročilih o lastnem delu. To je neposredni nadzor, ki ga praksa Komisije za preprečevanje korupcije šteje za nedopustnega.

Občinski svet je v občini najvišji organ odločanja, zato sprejema proračun in zaključni račun, ustanavlja javne zavode, odloča o premoženju, zadolževanju in poroštvih. Vsak javni zavod je posredni proračunski uporabnik. Pri nadzornem odboru statut občine jasno določa, da član nadzornega odbora ne more biti član poslovodstva javnega zavoda, ki prejema občinski denar. Kdor vodi zavod, torej ne more nadzirati porabe tega denarja. Tudi občinski svet po drugi strani vrši vsebinski nadzor nad delom javnih zavodov, predvsem s tremi vzvodi: financiranje iz občinskega proračuna; soglasje k razpolaganju s premoženjem; poraba presežka iz javne službe se lahko razporedi samo v soglasju z ustanoviteljem – občino.

Z vidika integritete je občinski svetnik nepoklicni funkcionar. Zanj veljata prepoved nasprotja interesov in dolžnost razkritja zasebnega interesa z izločitvijo iz odločanja. Stališče Komisije za preprečevanje korupcije je zato naslednje:

Direktorji javnih zavodov kot mestni svetniki se tako morajo izločiti iz glasovanja pri vseh točkah, ki zadevajo matični zavod. To v mestni občini pomeni izločitev pri proračunu v delu za ta zavod, pri investicijah, pri poročilih in pri kadrovskem soglasju za imenovanje direktorja, in to skozi ves mandat. Toda tudi ob doslednem izločanju ostane strukturni problem.

Oseba kot direktor javnega zavoda dejansko prejema denar iz proračuna občine, kot svetnik pa soodloča o sistemu njegove delitve. Kot kandidat za direktorja je na primer celo odvisna od soglasja organa, katerega član je.

Sklep

Kandidatura direktorjev javnih zavodov in ravnateljev šol v občini za občinski svet je zakonita. Izvolitev ne povzroči samodejnega prenehanja mandata po Zakonu o lokalni samoupravi ali po statutu občine. Po izvolitvi pa kljub temu nastane stalni konflikt interesov. Takšne kumulacije in prepletanj po stališčih Komisije za preprečevanje korupcije ni mogoče odpraviti z občasno izločitvijo pri posameznem glasovanju. Potrebna je osebna odločitev – ali neprevzem svetniškega mandata, ali pa odstop z direktorske oziroma ravnateljske funkcije. Za volivce in za občinski svet je to tudi vprašanje zaupanja.

Kdor glasuje o denarju lastnega zavoda, je v navzkrižju interesov, četudi formalno ne krši črke zakona o nezdružljivosti.